Izjemna in jasna razlaga, zakaj ukrepi ne delujejo, ki jo je podal Dr. Mike Yeadon, svetovno znani strokovnjak za respiratorne virusne bolezni. Zelo aktualno tudi za Slovenijo, kjer odgovorni tavajo v temi in z lučjo pri belem dnevu iščejo krivce za neuspeh, ter brezglavo zaostrujejo dokazano neučinkovite ukrepe:
»Gonilo pandemije so PCR testi, ki niso primerni za odkrivanje živih virusov v človeku. Posledično 90% »pozitivnih« ne bo zbolelo in tudi ne bodo prenašali virusa na druge ljudi, torej niso kužni. Kajti, v glavnem gre za ljudi, ki so premagali virus. Zakaj uporabljamo ta test, ki ne more razlikovati med aktivno okužbo in virusom, ki je bil že premagan? Ta test se nikoli ni uporabljal na ta način. Jaz sem delal na tem področju in to ni primerna tehnika. Gre za tehniko, ki se uporablja za forenzične namene, da bi z DNA testom npr. ugotovili, ali je bila oseba na kraju zločina ali ne.
Gre za izjemno občutljivo napravo. Ob najmanjši napaki ali nepazljivosti PCR test prikazuje pozitivne rezultate, četudi virus sploh ni prisoten. Temu pravimo lažno pozitiven. Ko smo zvišali število testiranj na dan, je bilo potrebno vpoklicati manj usposobljeno laboratorijsko osebje in zdaj to delajo ljudje, ki nikoli niso poklicno delali na tem področju. To pa zvišuje pogostost napak in zato se stopnja lažno pozitivnih vse bolj dviga.
Ta test je grozljivo neustrezen za odkrivanje, kdo ima živ virus v svojih dihalnih poteh. To je predmet mnogih izkrivljenih prikazovanj, kar pa se še slabša, ko gremo v zimo. Ko se zvišuje število dnevnih testiranj, se zvišuje tudi število napak, ki jih naredi prezaposleno in ne dovolj izkušeno laboratorijsko osebje.
Problematična stvar je tudi masovno testiranje. To naj bi bil način, kako iziti iz teh težav. Jaz pa pravim, da je to način, kako nas zadržati v teh težavah. Tako število testov pomeni višji red magnitude, kot zdaj testiramo. Pri tem bi bila stopnja lažno pozitivnih še veliko višja, kar ni sprejemljivo. To bi privedlo do ogromnega števila lažno pozitivnih. Tako testiranje ni potrebno.
Že prej sem opisal, kako bi statistike lažnih pozitivnih rezultatov uničile družbo, zato mislim, da to preprosto ni izvedljivo. To ni niti znanstveno, niti zdravstveno realen cilj. Česa takega nikoli nismo počeli.

Pomembno je razumeti, da takrat, ko smo opazovali profil pandemije pri prehajanju skozi prebivalstvo, je število dnevnih okužb že upadalo. Vrhunec je minil že nekaj časa pred začetkom lockdowna, tako, da smo utrpeli vso to bolečino večtedenske zapore čisto zaman. Če bi zapore res znatno zmanjšale končno število umrlih ali stopnjo umrljivosti, potem bi bilo mogoče ločiti države, ki so imele zapore od tistih, ki niso, pa tega ne moremo. Grafi vseh držav, ki so imele veliko okuženih, so isti – če so imele zapore ali ne. Lockdowni ne delujejo. Ne vem, zakaj se dovoljuje, da vas tako potiskajo v kot.

Preprosto domišljavo in neumno je od naših vlad in svetovalcev, da vam govorijo, da bodo ukrepi, ki nikoli v preteklosti niso delovali, kot npr. zapore družbe, kakorkoli vplivali na prenos respiratornih virusov. Niti za trenutek temu ne verjamem, ker ni niti trohice znanstvenih dokazov, ki bi to podpirali in obstajajo veliko bolj utemeljene znanstvene hipoteze, ki nudijo dejansko razlago.

Morda si mislite, da je Covid povzročil toliko presežnih smrti, da bo to leto zaradi tega grozno, a vendar ni tako. Videti je, da bo leto 2020 na osmem mestu v seznamu od leta 1993 dalje. Pravijo, da gresta življenje in smrt z roko v roki in to drži. Hudo je bilo za tiste, ki so izgubili bližnje, a število ljudi, ki je umrlo to leto, ni izstopajoče. V zadnjih letih opažam, da se cela družba premika v post-znanstveno stanje. Kot da dejstva sploh niso več pomembna. Ni pomemben nekdo, ki ima kvalifikacije in je 35 let delal kot znanstvenik. Ta trend se mi zdi globoko zaskrbljujoč.