Kazenska ovadba: kazensko ovadbo lahko poda vsakdo, ki zazna neko kaznivo dejanje (ni treba, da je oškodovan s kaznivim dejanjem, saj s samo podajo ovaditelj ne pridobi nobenih pravic v kazenskem postopku). Kazensko ovadbo fizična oseba (t.i. zasebna kazenska ovadba) pošlje na državno tožilstvo. Kazenska ovadba pomeni uradno naznanilo državnemu tožilstvu, da je nekdo osumljen kaznivega dejanja, za katerega je v Kazenskem zakoniku predvidena sankcija.  Kazensko ovadbo se lahko poda tudi zoper odgovorne osebe, ki so nosilci javnih pooblastil ali določenih funkcij (npr. predsednika vlade, ministre, direktorja NIJZ, POP TV, zdravnika, delodajalca/nadrejenega, ravnatelja, inšpektorja, itd…) zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja, povzročitve splošne nevarnosti, nevestnega dela v službi, zlorabe osebnih podatkov, goljufije in drugih. Posledica podaje krive ovadbe pa je lahko, da ovaditelj nosi vse stroške kazenskega postopka ter kazensko odgovornost za kaznivo dejanje krive ovadbe po 288. členu KZ.

Odškodninska tožba: odškodninska tožba se vloži, kadar nam je oz. menimo, da nam je nekdo z dejanjem ali opustitvijo povzročil neko škodo. Škoda je lahko materialna (zmanjšanje premoženja oz. navadna škoda, izgubljeni dobiček) ali nematerialna oz. nepremoženjska (telesne in duševne bolečine, strah, okrnitev ugleda pravne osebe). V primeru nastanka kakršnekoli škode lahko zahtevamo povrnitev te škode v obliki odškodnine (od osebe, ki je subjektivno-krivdno ali objektivno odgovorna) z odškodninsko tožbo.

1. Pritožba zoper redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi: v primeru, ko delodajalec delavcu vroči redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ima delavec možnost pritožbe zoper izdano odločbo delodajalca na Delovno in socialno sodišče.
2. Tožba v upravnem sporu: na Upravnem sodišču lahko spodbijamo nezakonitost podzakonskih pravnih aktov (kamor spadajo razne uredbe in odredbe vlade, odloki, pravilniki, posamične odločbe – sodišč, upravnih organov in drugih organov), kadar menimo, a so ti pravni akti v nasprotju z zakoni (katerimkoli od veljavnih zakonov v RS).
3. Ustavna pobuda: Kdor želi pri Ustavnem sodišču vložiti pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko to stori pod pogoji, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko poda kdor izkaže pravni interes. Ta pa je podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobuda se lahko vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.
4. Zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog: zahteva za sodno varstvo pride v poštev, če je prekrškovni organ prekršek neposredno osebno zaznal ali ga ugotovil z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav. Možna je tudi v drugih primerih, a le ob pogoju, da prekrškovni organ kršitelju na kraju prekrška omogoči, da se ta neposredno po storjenem prekršku o prekršku osebno izjavi.
5. Ugovor zoper plačilni nalog: ugovor zoper plačilni nalog bo prišel v poštev, če je prekrškovni organ prekršek ugotovil na podlagi zbranih obvestil in dokazov in pa v primeru kršitve predpisov (npr. predpisov, ki se nanašajo na ukrepe zaradi razglašene epidemije).
6. Zahteva za sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa: odločba prekrškovnega organa je akt prekrškovnega organa, ki ga ta izda, če se ne izreče opozorilo ali izda plačilni nalog (npr. odločba inšpektorja). Če se z izdano odločbo ne strinjamo bodisi zaradi razlogov za izdajo ali pa samega postopka izdaje, lahko v osmih dneh od vročitve odločbe, pri prekrškovnem organu, ki je na prvi stopnji odločbo izdal, vložimo zahtevo za sodno varstvo.

V primeru, da je zahteva za sodno varstvo ali ugovor zavrnjen(a), boste morali poravnati celotno kazen in stroške postopka. Zato ugovarjajte oz. zahtevajte zahtevo za sodno varstvo le, ko smatrate, da prekrška niste storili.