Govoriva o trenutno najbolj razširjenih cepivih, t.i. RNA-cepivih, torej genetskih. En del genetskega materiala je virus, ki ga zavijejo v majhne membranske kroglice in nas z njimi cepijo. V bistvu to ni cepljenje, ampak genska terapija. To je zelo pomemben aspekt, ki ga ne morem dovolj pogosto poudariti. Klasično cepivo naj bi direktno kot antigen, kot tujek, usposobilo naš imunski sistem, da bi proti tem ukrepalo in preprečilo infekcijo. To je definicija cepiva. Zdaj je drugače: RNA cepivo sploh nima funkcije antigena. Torej naše telo mora v svojih celicah najprej prebrati tuj RNA, da bi lahko proizvedlo antigen, da bi nato zoper ta antigen, ki ga je samo proizvedlo, lahko tudi odreagiralo. V ozadju vidim avtoimunski moment.